Blog

Vremenske spremembe, predvsem drastično nihanje temperature zraka, so v teh dneh glavni krivci za prisilen počitek precejšnjega števila ljudi. Obdobje prehladov in gripe je tukaj, mnogi rekreativci pa si ob pojavu bolezenskih znakov postavijo naslednje vprašanje: ''Hmmm, naj nadaljujem s telesno aktivnostjo ali naj za nekaj časa športne copate postavim v kot?''

Obstaja kar velika verjetnost, da boste tudi vi v prihodnjih tednih oziroma mesecih občutili naslednje bolezenske simptome: izcedek iz nosu oziroma zamašen nos, bolečine v grlu in žrelu, glavobol in rahlo utrujenost. To so glavni simptomi prehlada, ki nastanejo kot odgovor telesa na okužbo z virusi (najpogostejši med njimi so rhinovirusi, ki naj bi bili vzrok kar slabi polovici vseh prehladov). Te viruse najpogosteje z rokami prenesemo na nosno sluznico ali očesno veznico in s tem povzročimo obolenje, saj pri dihanju skozi naš nos potuje zelo veliko zraka, očiščevalni mehanizmi v nosu pa so pri odstranjevanju virusov neuspešni (za razliko od odstranjevanja različnih tujkov).  Že en sam virus (le-ti na različnih predmetih, npr. na kljukah, skodelicah, knjigah, sobnih kolesih in trenažerjih preživijo celo nekaj ur) lahko povzroči okužbo in prvi simptomi se nato pojavijo že po desetih urah. Zavedati se moramo, da tudi navaden prehlad lahko prinese zaplete (npr. vnetje srednjega ušesa in obnosnih votlin ter okužbe spodnjih dihal, med katerimi je najpogostejša in najnevarnejša pljučnica), zato ga je potrebno jemati z določeno mero resnosti.

Prav tako zelo pogosta bolezen v tem času je sezonska gripa, pri kateri je inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava kliničnih znakov) v povprečju dolga dva dni. Bolezenski simptomi, ki so značilni za prehlad (izcedek iz nosu oziroma zamašen nos, bolečine v grlu in žrelu) pri gripi niso običajni, a se lahko pojavijo. Pogostejši simptomi pri gripi so: povišana telesna temperatura, glavobol, tresavica, suh kašelj, bolečine v mišicah in sklepih, izguba apetita, slabost ter izrazita utrujenost, redkeje tudi bruhanje in driska (trebušna gripa ni sezonska gripa, saj jo povzroča drug virus). Virus gripe se prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju in govorjenju, katere lahko vdihnemo, če smo v bližini obolelega. Prav tako lahko viruse, ki na različnih površinah preživijo nekaj ur, z rokami prenesemo v usta, nos in oči ter se tako okužimo posredno. Gripa je pogostejša pri otrocih, prav tako kot prehlad pa se lahko razvije v pljučnico, pogosteje pri odraslih s kroničnimi boleznimi srca, ožilja in dihal, pri nosečnicah in imunsko oslabljenih posameznikih.

Veliko vlogo pri preprečevanju prehlada in gripe igramo kar sami z zdravim načinom življenja: redna telesna aktivnost, zdrav način prehranjevanja, izogibanje škodljivim razvadam (pitje alkohola in kajenje) ter stresnim situacijam. Krepak imunski sistem je najboljša obramba pred najrazličnejšimi prehladnimi obolenji, zato moramo pravočasno poskrbeti oziroma bolje rečeno, redno skrbeti zanj.

In kaj storiti, če sta se nas prehlad ali gripa lotila kljub zdravemu načinu življenja? Ali naj z redno telesno aktivnostjo nadaljujemo tudi v času akutnega obolenja dihal?

Odvisno. Če gre le za lažjo obliko prehlada oziroma, če nam bolezen povzroča samo lokalno neprijetnost (npr. zamašen nos), potem si lahko privoščimo nizko-intenzivno obliko telesne aktivnosti. Sprehod na svežem zraku nam bo tako koristil, intenzivnejše treninge pa raje preložimo, saj si v nasprotnem primeru utegnemo povzročiti več škode kot koristi (med okužbo je poleg telesne temperature povišan tudi srčni utrip, zato srca ni smiselno dodatno obremenjevati z intenzivno telesno aktivnostjo, saj lahko to pripelje do hujših bolezenskih stanj, kot sta vročinski udar ali celo vnetje srčne mišice – miokarditis).

''Neck-check'' je eden izmed testov, katerega lahko uporabimo, če nismo prepričani ali naj se s telesno aktivnostjo ukvarjamo kljub prisotnosti bolezenskih simptomov. Če se ti simptomi pojavljajo nad predelom vratu (npr. zamašen nos), potem nam nizko-intenzivna oblika telesne aktivnosti ne bo škodila, če pa se simptomi nahajajo nižje od predela vratu (npr. kašelj, bolečine v mišicah in sklepih ter povišana telesna temperatura), potem je bolje, da telesno aktivnost prestavimo na čas, ko bodo ti simptomi izginili.

Bolezen kot je sezonska gripa, bo povzročila precejšnje izčrpanje naših energetskih, proteinskih, vitaminskih in mineralnih zalog v telesu, zato ni nič čudnega, če bodo naše fizične sposobnosti po preboleni bolezni slabše za polovico ali celo več. Naše telo bo kmalu začelo nadomeščati te porabljene zaloge in krepiti naš imunski sistem, zato je dobro, da intenzivnost telesne aktivnosti po preboleni bolezni postopno povečujemo in svojih fizičnih sposobnosti nikakor ne primerjajmo s tistimi pred bolezenskim stanjem. Res je, težko bo začeti znova, a to ni niti prvič, niti zadnjič, zato je potrebno prisluhniti svojemu telesu in vztrajati. Izplača se.